Vid: prizadetost vida se določa na podlagi ugotavljanja ostanka ostrine vida v primerjavi s popolnim vidom. Slepota in slabovidnost imata lahko različne vzroke, ki so bodisi povezani z očmi (svetlobni žarki se ne preusmerijo pravilno na mrežnico ali svetloba sploh ne pride do mrežnice) ali s senzornimi potmi v možgane (živčni impulzi iz mrežnice ne potujejo pravilno v možgane, možgani ne morejo interpretirati informacije, ki prihaja iz očesa).
Glede na stopnjo prizadetosti vida ločimo:
a) slabovidnost (10-30% vida)
b) težka slabovidnost (5-9.9% vida)
c) slepi z ostankom vida (2-4.9% vida)
d) slepi z minimalnim ostankom vida (vidijo sence, obrise večjih predmetov, močno povečane črke)
e) popolna slepota in nezaznavanje svetlobe
Prizadetost vida ne vpliva pomembno na sposobnost razumevanja in uporabe jezika (slepi otroci pogosto »slišijo jezik« in ker je to zanje glavni kanal komunikacije z drugimi, so lahko celo bolj motivirani za njegovo uporabo kot videči otroci). Imajo pa ti otroci resne pomanjkljivosti pri usvajanju in razvoju pojmov (zlasti o prostoru, kar se povezuje s slabo orientacijo, pomanjkljivimi manipulativnimi veščinami in tudi nezanimanju za okolico). Spoznavni razvoj slepega otroka poteka po enakih stopnjah kot razvoj videčega otroka, toda poteka mnogo počasneje. Zato raziskave kažejo, da za videčimi vrstniki zaostajajo v učnih dosežkih, pa tudi v socialnih spretnostih (npr. pomanjkanje primerne obrazne ekspresije).
Sluh: Slušno prizadeti so naglušni in gluhi učenci. Gluha je oseba, ki ne sliši zvokov in glasov iz svojega okolja, naglušna pa le delno. Slušne motnje lahko povzročijo mehanske okvare v sluhovodu ali srednjem ušesu, ki ovirajo prevajanje zvoka (t.i. prevodna naglušnost), do njih pa lahko pride tudi zaradi okvare notranjega ušesa, slušnega živca ali slušnih živčnih poti v možganih (t.i. zaznavna naglušnost). Glede na obdobje, v katerem se pojavijo, lahko vzroke razdelimo na predporodne (okoli 50% jih je genetsko pogojenih), obporodne (zlasti pri nedonošenčkih z nizko porodno težo) in poporodne (najpogostejši vzrok je vnetje srednjega ušesa).
V skladu z definicijo Svetovne zdravstvene organizacije razdelimo osebe s prizadetim sluhom v naslednji glavni kategoriji:
a) gluhe osebe ( z zelo težko ali popolno izgubo sluha)
b) naglušne osebe (z izgubo sluha od 26-91dB)
Slušno prizadete osebe imajo na splošno največ težav na področju jezika – za slišečimi zaostajajo v jezikovnem dojemanju, tvorjenju jezika in govoru. Največ težav imajo otroci, ki so se rodili gluhi oz. so kmalu izgubili večji del sluha, saj niso dobivali niti slušnih povratnih informacij lastnega jezika niti niso imeli možnosti poslušati in posnemati govora odraslih. Pomanjkljiva povratna informacija je glavni vzrok revnega govora teh otrok. Se pa praviloma dobro naučijo in zelo uspešno sporazumevajo v znakovnem jeziku.
vir: Drago Žagar: Drugačni učenci, 2012, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta