Naša šola je pridobila Erasmus akreditacijo. Pridobitev Erasmus akreditacije potrjuje, da je institucija pripravila načrt za izvedbo visokokakovostnih aktivnosti mobilnosti v okviru širših prizadevanj za razvoj svoje organizacije. Institucijam z Erasmus akreditacijo bo omogočen poenostavljen dostop financiranja mobilnosti učiteljev in učencev.
Cilji, ki jih želimo uresničiti:
- spodbujanje razvoja gibalne pismenosti otrok in mladostnikov
- izboljšanje kakovosti branja pri učencih
- izboljšanje kakovosti vpeljevanja in uporabe IKT tehnologije pri pouku
- izobraževanje zaposlenih
ŠOLSKO LETO 2024/25
MOBILNOST GRČIJA – KATERINI (SOLUN)
V novembru 2024 se je 9 učencev 8. in 9. razreda s spremljevalkama udeležilo mobilnosti v grško mesto Katerini.
V tednu dni so nam grški gostitelji predstavili šolo in znamenitosti v okolici (gora Olimp, mesto Solun, Olympus riviera, slapovi in termalni izviri v Edessi, delavnica ikon in Meteora). Imeli smo priložnost prisostvovati uri grščine, sodelovati na predstaviti grške mitologije in abecede, se družiti z učenci iz Latvije in Romunije, ki so bili istočasno z nami na mobilnosti. Večere smo preživeli ob plesu in glasbi. Domov smo se vrnili polni vtisov in novih poznanstev.
SLEDENJE NA DELOVNEM MESTU: 2nd Primary School of Sitia
V mesecu oktobru, sva se Jana Vrbnjak in Valentina Žunko, v okviru akreditacije Erasmus+ udeležili sledenja na delovnem mestu. Od 14. do 18. oktobra sva opazovali in spoznavali delo in življenje na osnovni šoli.
Osnovna šola vključuje otroke stare od 6. do 11. let oziroma od 1. do 6. razreda. Zanje je izobraževanje brezplačno, vse stroške krije država, tudi strošek šolskih potrebščin. Prisotni sva bili v različnih oddelkih, pri različnih predmetih.
Zanimivo je bilo to, da se učenci v 1. razredu , v roku treh mesecev, naučijo pisati in brati. Učenci imajo veliko proste igre. Učenci s posebnimi potrebami so, v večini, vključeni v redni učni proces. Trenutno učilnice še niso opremljene z računalniki, vendar načrtujejo to v bližnji prihodnosti spremeniti, tudi telovadnice, kakršne mi poznamo, nimajo. Pouk športne vzgoje poteka zunaj, na šolskem dvorišču. Imajo 2 daljša odmora, 20 in 15 minut, v tem času so učenci na dvorišču, se prosto igrajo ali si kupijo prigrizek. Popoldansko varstvo je organizirano, učenci morajo imeti en topli obrok, ki si ga sami prinesejo zjutraj v šolo in ga učitelj v popoldanskem varstvu pogreje.
Učenci se od staršev poslovijo pri šolski ograji, ki je ves čas zaklenjena, dokler starši ponovno ne pridejo po otroka. Če pride starš predčasno po otroka, se mora podpisati, da je otroka odpeljal.
Sledenje na delovnem mestu je bila zanimiva izkušnja. Doživeli sva tudi utrip mesteca Sitia, njihova prijaznost in gostoljubnost je edinstvena.
ŠOLSKO LETO 2023/24
INNOVATIVE TEACHING TECHNIQUES FOR SPORTS INSTRUCTORS
Rim 24. 6. 2024−28. 6. 2024
Učitelja športa Blaž Ajlec in Sašo Zemljič sva se od 24. 6. 2024−28. 6. 2024 udeležila izobraževanja v okviru projekta Erasmus+ Akreditacija v Rimu.
Naslov izobraževanja je bil Innovative teaching techniques fo sports instructors.Začetni del izobraževanja je bil namenjen uvodnim informacijam in predstavitvam. Sledilo je predavanje o pomembnosti motivacije pri opravljanju učiteljskega poklica. V naslednjih dneh so sledile različne praktične delavnice: zunanje aktivnosti kot sredstvo za učenje, glavni poudarek pa je bil na tečaju igrivih vsebin samoobrambe z teoretičnimi predavanji o medvrstniškem nasilju t.i. »bullying« , ki je opazno v porastu tudi v slovenskem prostoru.
Sašo Zemljič in Blaž Ajlec
AI TOOLS FOR LANGUAGE TEACHERS
Dublin 1. 7. 2024−6. 7. 2024
Učiteljici slovenščine Tadeja Janiš in Gabrijela Koležnik sva se od 1. 7. 2024 do 6. 7. 2024 udeležili izobraževanja v okviru projekta Erasmus+ Akreditacija v Dublinu.
Naslov izobraževanja je bil AI TOOLS FOR LANGUAGE TEACHERS. Začetni del izobraževanja je bil namenjen teoriji AI. Poudarek pa je bil na praktičnem delu. Spoznavali smo AI orodja in jih uprabljali v praksi. Večina teh orodij je primernih za uporabo pri pouku na naši šoli.
Tadeja Janiš in Gabrijela Koležnik
IZOBRAŽEVANJE V ITALIJI, Palermo
Iza Herega in Heidi Rošker, sva se od 1.6. do 8.6. 2024, udeležili izobraževanja The best for preschool teachers: Montessori method, Outdoor method, Reggio Emila Approach and much more” v Palermu, kjer sva spoznavali italijanski vzgojno-izobraževalni sistem, osnove koncepta Reggio Emilia in Montessori pedagogike. Del izobraževanja je bil namenjen tudi dejavnostim na prostem. Izobraževanje je trajalo 35ur in je zajemalo predavanja v učilnici, predstavitve, skupinsko delo, delo v parih in individualno delo. Temeljilo je predvsem na izkustvenem učenju, saj smo večji del izvajali praktično. Ogledali smo si tudi šolo in vrtca, s prvinami Reggio Emilia in Montessori pedagogike. Izobraževanja so se udeležile tudi vzgojiteljice in učiteljice iz Švedske in Belgije. Predstavili smo naše vzgojno-izobraževalne sisteme in jih med seboj primerjali. Ugotovili sva veliko podobnosti z švedskim sistemom in manj z belgijskim. Tekom celotnega izobraževanja sva se seznanili z nekaj novostmi, ki jih bova lahko uporabili tudi v našem VIZ procesu.
Izobraževanje je vključevalo tudi vodene oglede mesta Palermo in Cefalu. Hvaležni sva za nove izkušnje, pridobljena znanja in spoznanstva.
MOBILNOST UČENCEV – ITALIJA, Montemurlo
V zadnjem tednu meseca maja je bilo šest petošolcev z mentoricama na mobilnosti v italijanskem Montemurlu, kjer nas je gostila osnovna šola Margherita Hack. Teden smo preživeli z učenci 5.a razreda in njihovimi učiteljicami. Najprej smo se spoznali, učenci so nam razkazali šolo in predstavili svojo državo, svojo šolo in Slovenijo pa smo tudi mi predstavili njim. Skupaj smo izvedli razne aktivnosti, sodelovali smo na športnem dnevu, spoznali nov računalniški program (Pixel art), risali, z učenci in učiteljicami smo se odpravili na krajši pohod po njihovem kraju.
Ogledali smo si Prato, kjer smo bili nastanjeni. Navdušile so nas Firence, sprehodili smo se po mostu Ponte Vecchio ter opazovali številne znamenitosti. Preizkusili smo naprave, ki jih je zasnoval Leonardo Da Vinci.
NAJMLAJŠI UDELEŽENCI ERASMUS+ MOBILNOSTI
Kar nekaj mesecev so tekle priprave in ja, uspelo nam je!
S petimi predšolskimi otroki iz Vrtca Ceršak smo se odpravili na obisk v Vrtec Pikapolonica v Pevmi.
V torek, 21. maja, smo po skupnem zajtrku v našem vrtcu naložili kovčke na kombi in krenili na pot do Solkana, kjer so nas prijazno gostili v Hotelu Sabotin. Popoldne so nas sicer spremljale dežne kaplje, vendar smo si kljub temu (dobro opremljeni) ogledali smaragdno lepotico – Sočo. Prečkali smo viseči most, si ogledali trening kajakašev ter se igrali ob nabrežju reke. Prijetno utrujeni smo v hotelu zlezli v pižame in po okusni večerji hitro zaspali v udobnih posteljah.
Po zajtrku pa dolgo pričakovani obisk v Vrtcu Pikapolonica. Vrtec je organizacijska enota Vešstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom Gorica. Vanjo so vključeni tako otroci zamejskih Slovencev, kot tudi otroci italijanskih družin. Toplo so nas sprejeli na svojem čudovitem dvorišču, ki obdaja vrtec. Otroci so se sproščeno igrali, raziskovali v kotičkih in sprva sramežljivo navezovali stike. Barvali smo kamenčke prijateljstva, sadili rožice v gredici miru, »kuhali«, vrtnarili in še kaj. Otroci in vzgojiteljice so nam pripravili pesem dobrodošlice, ki še danes odzvanja med našimi otroki. Spoznali smo namreč, da se psički v Italiji ne oglašajo HOV- HOV, pač pa BAU-BAU, račke ne GA-GA, pač pa KVAK-KVAK, krave pa uporabljajo mednarodni jezik MU-MU. Obiskal nas je ravnatelj, izmenjali smo si darila, nato pa se s kosilom v nahrbtnikih podali na pot v gozd. Vrtec Pikapolonica namreč, tako kot mi, v svoje delovanje vključuje elemente gozdne pedagogike. Potrkali smo na vrata gozda, prisluhnili sporočilom, ki jih ima gozd za nas, nato pa spoštljivo zakorakali vanj. Pot nas je vodila po zanimivem terenu, da smo na koncu prispeli do gozdne igralnice, kjer pride do izraza mednarodni jezik – jezik igre. Načrtovali smo, da bomo na veliki šotorki skupaj pojedli kosilo, a je imelo vreme z nami drugačne načrte. Šotorko smo uporabili za zasilni bivak, a smo kmalu ugotovili, da ne gre le za kratkotrajno ploho in se odpravili nazaj v Vrtec. Po kosilu smo prepevali pesem Ko si srečen v slovenskem in italijanskem jeziku. Popoldan so se oblaki razkadili in po kratki predstavitvi so otroci na dvorišču s skavtoma postavili dva bivaka, ki sta postala nov element za skupno igro. Ko je vrtec zaprl svoja vrata, pa so nas tamkajšnji starši povabili v Štmaver, v prostore kulturnega društva Sabotin, kjer so nas pogostili z domačimi dobrotami in pridelki Goriških Brd, otroci pa so ob igranju namiznega nogometa in prosti igri še poglobili svoje povezave. Vzgojiteljice smo s starši spregovorile besedo ali dve. Starši iz Pevme namreč naše sodelovanje podpirajo ves čas in se ne morejo načuditi, da so naši otroci odšli na takšno pot brez svojih staršev. Polni novih vtisov smo se vrnili v hotel, povečerjali in utonili v spanec.
Bivanje v hotelu je bila priložnost za učenje mnogih veščin – od bontona v jedilnici, do spoštovanja drugih gostov. Otroci so si samostojno postregli s samopostrežnim zajtrkom, se zahvalili osebju za pomoč in podobno. Po hodnikih smo se gibali umirjeno, varčevali smo z vodo in brisačami.
Zjutraj smo pripravili kovčke in se zopet odpeljali, zdaj že po znani poti preko reke Soče, do vrtca v Pevmi. Otroci so se že igrali na dvorišču. Tokrat je bilo vreme na naši strani. V nahrbtnike smo pripravili malico in se podali na pot. Tokrat nas je na »vhodu v gozd« pričakala predstavnica Gozdne straže. Predstavila nam je svoje delo, skupaj smo si ob tabli ogledali, kaj se v gozdu sme in kaj ne ter se ustavili ob tabli, kjer so predstavljeni nekateri prebivalci Pevmskega gozda. Pospremila nas je še del poti skozi gozd, nato pa šla svojim nalogam naproti. Zopet smo odšli v gozdno igralnico in se prepustili okolju, ki iz otrok izvabi igro, raziskovanje, sodelovanje in še kaj. V vrtcu nas je nato pričakalo kosilo, po kosilu pa »mednarodno« ustvarjanje skupne umetnine v barvah naših zastav, ob čemer smo se neizmerno zabavali. Nastali sta unikatni umetnini, ki nas bosta še dolgo spremljali na stenah naših dveh vrtcev. Ob zvokih kitare, smo še zadnjič skupaj zapeli, nato pa se podali na pot proti domu. Doma so nas pričakali starši, brez podpore katerih tudi našega potovanja ne bi bilo. Še enkrat se jim zahvaljujemo, da so nam zaupali in prepustili otroke nepozabni dogodivščini.
Na spodnji povezavi pa si lahko preberete, kaj so o našem obisku zapisali novinarji:
https://www.primorski.eu/goriska/igra-v-gozdu-jih-najbolj-povezuje-KC1613279
Barbara Škerlec in Ksenija Breg, Vrtec Ceršak
OTROCI VRTCA CERŠAK SO PREDSTAVILI SVOJO ERASMUS+ IZKUŠNJO
Izkušnja mobilnosti za naše otroke zagotovo predstavlja izkušnjo, ki je ne bodo nikdar pozabili. Povabili smo starše, da prisluhnejo otrokom in njihovim vtisom. Ob fotografijah so pripovedovali, kaj smo počeli in česa so se naučili. Nasmeški na obrazih so pokazali, da je bila izkušnja zagotovo pozitivna in prav vsi bi si jo želeli ponoviti.
Barbara Škerlec in Ksenija Breg, Vrtec Ceršak
SLEDI PRIJATELJSTVA
Med pripravami in na sami mobilnosti smo skupaj ustvarili dva čudovita izdelka, ki nas povezujeta.
Umetnino Sledi prijateljstva smo ustvarjali vsi skupaj s podajanjem žogice, namočene v barvo. Barve pa nismo izbrali naključno. Bela površina simbolizira belo barvo v naših zastavah, prav tako rdeča, ki je hkrati še simbol ljubezni. V slovenski zastavi najdemo tudi modro barvo, v Italijanski pa zeleno. Ugotovili smo tudi, edini barvi, ki sta različni na naših zastavah, skupaj ustvarita smaragdno barvo – ki je barva reke Soče, ki teče skozi obe državi. Polovica umetnine sedaj krasi vrtec v Pevmi, druga polovica pa greje srca nam.
Drugi izdelek, ki je prav tako nastal v barvah obeh zastav, pa so majice, ki jih bomo še dolgo s ponosom nosili v spomin na naše druženje. Črte na majici simbolično in dobesedno predstavljajo zapleteno pot, ki je vodila do našega srečanja, ki je bila opravljena z veliko ljubezni.
Barbara Škerlec in Ksenija Breg, Vrtec Ceršak
MOBILNOST UČENCEV – MADŽARSKA, Kecskemét
V marcu 2024 (17. 3. – 22. 3. 2024), sva se učiteljici Doroteja Sužnik in Eva Matejek z desetimi učenci (3 iz 8. razreda in 7 iz 9. razreda) odpravili na mobilnost v Madžarski Kecskemét. Gostila nas je šola Kecskeméti II. Rákóczi Ferenc Általános Iskola, ki jo obiskujejo učenci od prvega do osmega razreda. Z učenci smo se v nedeljo v zgodnjih jutranjih urah zbrali na glavni avtobusni postaji v Mariboru. Odločili smo se, da bomo potovali čimbolj ekonomično in zeleno, zato smo se poslužili prevoza z mednarodnim avtobusom do Budimpešte. Tam smo prestopili in se do Kecskeméta peljali z javnim prevozom. Po prihodu in nastanitvi smo imeli čas, da smo si ogledali mesto, ki nas je s svojo arhitekturo čisto očaralo.
Prvi dan so nas gostitelji prišli pričakat pred hotel in nas pospremili do šole, kjer so imeli pripravljeno učilnico v katero smo se lahko namestili. Dobrodošlico nam je prišla izreči tudi ravnateljica s svojima pomočnicama ter nas nato povabila na ogled šole. V nadaljevanju dopoldneva je sledilo spoznavanje in povezovanje učencev, saj so dobili za nalogo, da v mešanih parih s pomočjo IKT tehnologije pripravijo predstavitve o njih ter jih nato predstavijo ostalim sodelujočim. Popoldan je bil čas namenjen spodbujanju gibanja, ki je prav tako eden izmed ciljev naše akreditacije. Odpravili smo se v rekreacijski center, ki nam je ponujal izvedbo številnih gibalnih aktivnosti. Naslednji dan je bil po uvodnih dejavnostih v šoli namenjen spoznavanju preteklosti in kulture mesta. V Mestni hiši smo si ogledali in preizkusili interaktivno razstavo. Po povratku v šolo so se učenci naučili pripraviti madžarsko tradicionalno jed langoš. Popoldan je sledilo še angleško tekmovanje, o kulturi in tradiciji različnih držav.
V sredo smo spoznavali Budimpešto, ki smo si jo imeli možnost ogledati z ladjice, kar je mestu dalo še dodaten čar. Obiskali smo Muzej luči, ki je bil prav tako edinstveno doživetje. Četrtek je bil poln različnih aktivnosti v šoli, saj smo se preizkusili v prepevanju madžarske ljudske pesmi, ki smo jo pospremili še s plesnimi gibi. Učenci so se preizkusili še v različnih igrah in na ta način poglabljali medvrstniške vezi. Zvečer pa nas je čakala poslovilna zabava, ki je bila namenjena plesu, petju in povezovanju med učenci. Zadnji dan so v računalniški učilnici spoznavali in se učili uporabljati različne aplikacije za pripravo kvizov, križank ipd. Za konec smo si še v bližnjem muzeju ogledali razstavo tradicionalnih pirhov ter se preizkusili v izdelovanju le-teh.
Na mobilnosti smo se seznanili s šolskim sistemom v državi gostiteljici. Ugotovili smo, da je precej razlik med našim in njihovim. Na Madžarskem je še vedno osemletka, tudi nacionalno preverjanje poteka drugače kot pri nas, izvedejo ga že v mesecu marcu. Letos so jim npr. podaljšali zimske počitnice za en teden zato, da so privarčevali pri kurjavi. Prav tako nam na šoli gostiteljici niso ponudili možnosti kosila, češ da ni kvalitetno, medtem, ko je na naši šoli prehrana učencev izredno kakovostna. Tudi glede opremljenosti in vzdrževanosti učilnic in ostalih šolskih prostorov moramo biti z našimi pogoji dela zelo zadovoljni.
Mobilnost je bila za učence in naju, ki sva jih spremljali pozitivna izkušnja, saj smo stkali nova poznanstva in pridobili nove izkušnje.
IZKUŠNJE DELIMO Z DRUGIMI
V času najinega bivanja na Finskem, sva utrinke najine izkušnje delili tudi s člani in podporniki Mreže gozdnih vrtcev in šol Slovenije. Zaradi velikega zanimanja, smo se odločili, da pripravimo spletno predavanje o najini izkušnji in finskem šolskem sistemu. Odziv nas je izredno presenetil, zato sva izvedli kar dve ponovitvi, ter še ponovitev za kolektiv Vrtca Štore, s katerim smo v preteklosti že sodelovali v skupnem projektu. Tako sva svojo izkušnjo delili še z vsaj 400 vzgojitelji in učitelji iz celotne Slovenije ter tudi onkraj meja naše dežele. Odzivi so bili odlični in prepričani sva, da sva kar nekaj kolegov navdušili za sodelovanje v Erasmus+ projektih.
Barbara Škerlec in Ksenija Breg, Vrtec Ceršak
PRIPRAVLALNI OBISK V ITALIJI
V mesecu januarju sva se vzgojiteljici Ksenija Breg in Barbara Škerlec odpravili na pripravljalni obisk v Italijo. Srečali sva se z vodstvom tamkajšnje Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom Gorica, katere del je tudi Vrtec Pikapolonica, ki ga bomo v mesecu maju obiskali skupaj z našimi otroki. Na prijetnem druženju smo se pogovarjali o podobnostih in razlikah šolskega sistema ter o izzivih, s katerimi se srečujemo pri svojem delu. Kolegi iz Italije so nas izredno toplo sprejeli in se zelo veselijo sodelovanja z nami. Pomočnica ravnatelja za osnovno šolo je dala ponudbo, da bi sodelovali tudi z našimi osnovnošolci. Vsi smo enotnega mnenja, da so tovrstna sodelovanja velik doprinos naši profesionalni rasti, za otroke pa enkratna priložnost za spletanje novih prijateljstev ter nepozabno doživetje.
Po prijetnem popoldnevu, ki se je hitro prevesilo v pozen večer, saj je bilo potrebno poiskati primerno prenočišče za naše otroke, sva naslednje dopoldne preživeli v pevmskem vrtcu Pikapolonica. Tudi oni so, tako kot mi, vključeni v Mrežo gozdnih vrtcev in šol, zato nam je igra v gozdu skupna, hkrati pa so med vrtcema tudi številne razlike, kar je prav tisto, kar nas bogati. Spremljali sva njihovo življenje v vrtcu in na velikem vrtu, spoznali njihov gozd ter obrežje smaragdne lepotice – Soče. Ko so vrtec zapustili še zadnji otroci, pa smo vzgojiteljice že pričele z okvirnim načrtovanjem našega obiska v mesecu maju. Smo namreč eden redkih vrtcev, ki svoje otroke pelje na mobilnost v tujino, za kar se je potrebno dobro pripraviti.
Tako za nas, kot za kolege iz Italije, je to velik dogodek, zato ni nič nenavadnega, da so o najinem obisku pisali celo njihovi mediji:
https://www.primorski.eu/goriska/v-vrtcu-v-pevmi-bodo-gostili-malcke-iz-sentilja-GE1530338
Barbara Škerlec in Ksenija Breg, Vrtec Ceršak
SLEDENJE NA DELOVNEM MESTU: COLEGIO PUBLICO JUAN DE LA CIERVA
V februarju 2024, sva se Mihelca Fajs in Petra Kašman Jelenko, v okviru programa Erasmus+ udeležili sledenja na delovnem mestu. Od 12. do 16. februarja sva opazovali in spoznavali življenje in delo na eni izmed madridskih osnovnošolskih ustanov.
Colegio Publico Juan de la Cierva vključuje otroke stare od 3. do 12. let oz. do zaključka 6. razreda osnovne šole. V Španiji večina predšolskih otrok obiskuje osnovnošolske ustanove, ki vključujejo zgodnje izobraževanje za otroke od 3 – 6 let. Zanje je izobraževanje brezplačno, a neobvezno. Od šest let, ko vstopijo v 1. razred, pa je osnovnošolsko izobraževanje obvezno. Prisotni sva bili v različnih oddelkih, tako da sva lahko spremljali VIZ delo v vseh starostnih skupinah od 3. let naprej. Zanimivo je, da se že triletni otroci »pripravljajo« na šolo in veliko dejavnosti poteka skupno. Presenečeni sva bili nad tem, kako malo proste igre je bilo otrokom na voljo, vse dejavnosti so bile bolj ali manj usmerjene. Opazili sva veliko samostojnost tudi najmanjših otrok, ki samostojno prihajajo v prostore vrtca, od staršev se poslovijo pred šolsko ograjo. Na šoli je veliko otrok različnih narodnosti, ki slabo poznajo jezik, tako da za pedagoške delavce to predstavlja poseben izziv. Izredno veliko delajo s slikovnim materialom, ki tem učencem pomaga pri usvajanju snovi in jezika. Učencem s posebnimi potrebami se nudi individualna pomoč specialnih pedagogov in logopedov.
Če bi bili postavljeni pred izziv, kaj implementirati v naš sistem in kaj od nas v njihovega, bi zagotovo izpostavili to, da je našim otrokom dovoljeno dlje biti »otrok«. Imajo veliko proste igre, so na prostem, na travi, v gozdu. Imajo organizirane obroke, skupine so manjše in zagotavlja se sočasnost, česar v Madridu ni. So pa pri njih otroci veliko samostojnejši, v prostor vstopajo sami in sami skrbijo za svoje stvari.
V šoli se učenci že v prvem razredu učijo pisane črke, pisno računajo do 100 in imajo po najinem mnenju zahtevne učbenike. Razredi so izredno polni, ogromno je tujcev, ki so v veliki meri prepuščeni sami sebi. Pomagajo jim sošolci, ali jih učitelj posede v svojo bližino. Zaznali sva, da je všolanih veliko učencev, ki imajo spekter avtističnih motenj. V primerjavi z našim šolskim sistemom, je njihov v nekoliko višjih razredih primerljiv, v nižjih pa absolutno zahtevnejši od našega. Poudariti je potrebno, da so učilnice opremljene z interaktivnimi tablami, računalniki in ostalo opremo. Vsi učenci imajo 30 minutni odmor na prostem.
Po končanem sledenju sva bili obe mnenja, da so naši vrtci in šole dobro opremljeni, da imamo dober sistem, ki ima številne prednosti pred španskim. Otrokom in učencem se zagotavljajo izredno bogati in zdravi obroki, otrokom je na razpolago jutranje varstvo in podaljšano bivanje. Prav tako po opremljenosti igralnic in učilnic ne zaostajamo za omenjeno šolo.
Sledenje je bila izredno pozitivna izkušnja, saj sva kot vodji lahko spoznali organiziranost zavoda. Po sestanku z vodstvom zavoda sva dobili občutek, da imamo vsi kakšno željo po izboljšavah.
Ob vsem sva imeli možnost spoznati bogato arhitekturno dediščino Madrida ter dinamiko prebivalcev oz. življenja v mestu in njegovi bližnji okolici.
Mihelca Fajs in Petra Kašman Jelenko
SLEDENJE NA DELOVNEM MESTU: GOZDNI VRTEC NA FINSKEM
Ksenija Breg in Barbara Škerlec sva od 27. 11. do 1. 12. 2023 preživeli nepozabne dni v enem izmed Helsinških vrtcev. Tamkajšnji otroci vstopajo v šolo eno leto kasneje kot naši otroci. Leto pred vstopom v šolo je obiskovanje vrtca obvezno za vse otroke. Finski šolski sistem velja za enega najuspešnejših, zato sva želeli izvedeti, kako poteka šolanje pri njih. O samem šolskem sistemu sva veliko izvedeli na spletnem izobraževanju, ki nama ga je pripravila podporna organizacija VisitEDUfinn, v praksi pa sva pogledali, kako potekajo dnevi v predšolski skupini otrok. Dneve sva preživljali v gozdnem oddelku, ki najmanj tri dni v tednu preživi celo dopoldne v gozdu, ne glede na vremenske razmere. Skupaj z njimi sva doživeli sneg, veter in temperature do -13ºC. Ker poznava rek »ni slabega vremena, je samo slaba oprema«, sva bili dobro opremljeni za vse vremenske razmere, zato so bile gozdne dogodivščine nadvse prijetne. Ker toliko časa preživijo na prostem si igralnico delita dve skupini otrok. V gozdu izvajajo različne kratke dejavnosti, preostanek časa pa je namenjen prosti igri otrok, čemur dajejo Finci velik poudarek, saj menijo, da je igra orodje za učenje vseh veščin, ki jih bodo kasneje potrebovali v šoli. Ker je vrtec v prostorih šole, sva lahko na lastne oči videli, da tudi šolski otroci veliko časa preživljajo na prostem. Po vsaki šolski uri imajo 15-minutni odmor, ko otroci odidejo na igrišče pred šolo, kjer je priložnost za gibanje, druženje in prosto igro. Takšni odmori jim pomagajo, da lahko bolj zbrano sledijo pouku, ki sledi. Za nama je zanimiva izkušnja.
SLEDENJE NA DELOVNEM MESTU V ITALIJI
V času od 13.11. – 17.11. 2023 smo se Jasmina Kopše, Doroteja Sužnik in Jana Vrbnjak udeležile sledenja na delovnem mestu v Belpassu (Sicilija, Italija). Gostila nas je šola Scoula Media Nino Martoglio, ki jo obiskujejo učenci v starosti 11 – 14 let.
Navzoče smo bile pri urah različnih predmetov, seznanjene smo bile z italijanskim šolskim sistemom. Gostitelji so nam razkazali mesto in nas seznanili z njihovo zgodovino in kulturo. Obiskale smo župana mesta Belpasso.
