S tem izrazom označujemo raznoliko skupino primanjkljajev, ki se kažejo z zaostankom v zgodnjem razvoju in/ali težavah na katerem koli od naslednjih področij:
– Pozornost
– Pomnjenje
– Mišljenje
– Koordinacija
– Komunikacija (govor, jezik)
– Branje
– Pisanje
– Pravopis
– Računanje
– Socialna kompetentnost in
– Čustveno dozorevanje
Učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ne predelujejo dražljajev tako kot njihovi vrstniki, zato so nekatere poti učenja ovirane. Za učne težave na specifičnih področjih učenja se uporabljajo različni specifični izrazi:
a) disleksija, ki v širšem pomenu vključuje motnje branja, pisanja, črkovanja in računanja
Davis navaja štiri značilne koncepte, ki jih dislektiki ne razvijejo: koncept minevanja časa, koncept posledičnosti (vzrok-učinek), koncept zaporedja ter koncept reda in urejenosti (Davis,1997, v Žagar,2012)
Otroci z disleksijo kot osnovni način mišljenja »mislijo v slikah«, linearno in analitično mišljenje, ki temeljita na verbalnem mišljenju, pa se razvijata počasneje in jim povzročata velike težave. Ker mislijo s pomočjo slik, imajo pri branju precej težav z besedami, ki same po sebi ne ustvarjajo mentalnih slik – ne morejo si vizualno predstavljati pomena teh besed, kar zmoti njihovo pozornost in pri branju te besede pogosto preberejo napačno ali jih izpuščajo. Težava še posebej pride do izraza, kadar se otrok spopada z obsežnejšim besedilom. Zaradi značilnosti mišljenja in zaznavanja imajo dislektični otroci težave pri orientaciji (mešajo smeri neba in potek črt/zank pri nekaterih črkah ipd.), težko si zapomnijo in nato hitro pozabijo podrobnosti, ki niso povezane z drugimi smiselnimi informacijami (faktografski podatki), težave se pojavljajo pri avtomatizaciji (npr. poštevanke), zato pri izvajanju posameznih nalog potrebujejo več časa in miselnega napora.
b) diskalkulija označuje specifične učne težave pri matematiki, povezuje pa se lahko tudi s SUT na drugih področjih (npr. težave z besedilnimi nalogami).
Za otroke z diskalkulijo so značilne naslednje osnovne težave:
– prepoznavanje številskih simbolov;
– pomnjenje in pisanje številk;
– obvladovanje osnovnih računskih operacij in pravilno rabo računskih znakov (+,-,x.:);
– razumevanje matematičnih pojmov (števila, operacije, ulomki);
– z zapomnitvijo poštevanke;
– izbira pravilne/ustrezne računske operacije za rešitev naloge;
– zapomnitev vrstnega reda operacij, ki so potrebne za rešitev problema;
– klasificiranje stvari v skupine in pri usvajanju pojma konzervacije;
– reševanje besedilnih problemov.
c) dispraksija pomeni, da so možgani nesposobni nadzorovati hotene gibe. Otroci z dispraksijo se počasneje učijo novih gibov in si slabše zapomnijo gibalne vzorce (npr. težko avtomatizirajo gibalne dejavnosti, kot je vožnja kolesa ali pisanje). Težave imajo pri nadzoru drže telesa, prostorski orientaciji, pri načrtovanju in izvajanju koordiniranega gibanja (npr.ples).
vir: Drago Žagar: Drugačni učenci, 2012, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
ZRSŠ: Učne težave v OŠ-Koncept dela in Primanjkljaji na posameznih področjih učenja, Navodila za prilagojeno izvajanje programa OŠ z DSP