V strokovni literaturi ni enotne definicije nadarjenosti, saj nadarjeni ne predstavljajo homogene skupine zaradi različnih oblik in obsega nadarjenosti.
Ena izmed najpogosteje uporabljenih definicij pravi:
»Nadarjeni ali talentirani so tisti otroci, ki so bodisi na predšolski stopnji, v osnovni ali srednji šoli pokazali visoke dosežke ali potenciale na intelektualnem, ustvarjalnem, specifično akademskem, vodstvenem ali umetniškem področju in ki poleg rednega šolskega programa potrebujejo posebej prilagojene programe ali aktivnosti (Travers, Elliot in Kratochwill: Educational Psychology, str. 447).«
Osebnostne lastnosti, ki jih najdemo v skupini nadarjenih, se nanašajo na različna področja:
Miselno-spoznavno področje
– razvito divergetno (raznosmerno) mišljenje (fluentnost – spremenljivost, fleksibilnost – prožnost, originalnost – izvirnost, elaboracija – sposobnost vestne, temeljite izdelave ali obdelave),
– razvito logično mišljenje (analiza – razčlenitev, abstrahiranje – prepoznavanje bistva,
– posploševanje, sposobnost sklepanja),
– nenavadna domišljija,
– natančnost opazovanja,
– dober spomin,
– smisel za humor.
Učno-storilnostno področje
– široka razgledanost,
– visoka učna uspešnost,
– bogato besedišče,
– hitro branje,
– spretnost v eni od umetniških dejavnosti (glasba, ples, risanje, dramatizacija itd.),
– motorična spretnost in vzdržljivost.
Motivacija
– visoke aspiracije in potreba po doseganju odličnosti,
– radovednost,
– raznoliki in močno izraženi interesi,
– vztrajnost pri reševanju nalog,
– visoka storilnostna motivacija,
– uživanje v dosežkih.
Socialno-čustveno področje
– nekonformizem (odsotnost mehaničnega soglašanja, prilagajanja)
– močno razvit občutek za pravičnost,
– neodvisnost in samostojnost,
– sposobnost vodenja in vplivanja na druge,
– izrazit smisel za organizacijo,
– empatičnost (razumevanje občutij drugih).
Pri učno neuspešnih nadarjenih učencih pa pogosto najdemo naslednje značilnosti, ki jih ovirajo pri šolskem delu:
nezainteresiranost za šolo in udeležbo v šolskih dogajanjih;
– strah pred spraševanjem;
– nizka samopodoba, pomanjkanje samozaupanja;
– nesposobnost tvornega delovanja pri skupinskem delu;
– učenca ni mogoče motivirati z običajnimi spodbudami (dobrimi ocenami, nagrajevanjem pridnosti, navdušenjem učitelja ipd.);
– slaba pozornost;
– hiperaktivnost;
– čustvena in socialna nezrelost.
Obstaja šest temeljnih profilov doživljanja in stališč nadarjenih učencev (Neihart, Betts, 2010):
1. Uspešni nadarjeni
(samozadovoljni, odvisni, dobra akademska samopodoba, strah pred neuspehom, zunanje motivirani, samokritični, prizadevanje za ocene, negotovi glede prihodnosti, željni potrjevanja, realni pogledi na inteligentnost)
2. Kreativni nadarjeni
(visoko kreativni, zdolgočaseni in frustrirani, omajano samospoštovanje, nestrpni in uporniški, pretirano občutljivi, negotovi v socialnih vlogah, psihološko bolj ranljivi, močna motivacija sledi notranjim prepričanjem, teženje k pravičnosti, visoka toleranca do dvosmiselnega, veliko energije)
3. Neuspešni nadarjeni
(želja po socialni pripadnosti, občutek negotovosti in pritiska, konfliktnost, krivda, negotovost, negotovost v nadzor lastnih čustev, zmanjšana občutljivost za sebe, ambivalentnost glede dosežkov, internalizacija in personalizacija socialnih protislovij ter konfliktov, gledanje na svoja vedenja kot na izdajstvo njihove socialne skupine)
4. Pripravljeni tvegati
(maščevalni in jezni, depresivni, predrzni, manipulativni, slaba samopodoba, uporniški, nerealistična pričakovanja, nesprejetost, nasprotovanje avtoriteti, nemotivirani za učiteljeve nagrade, asocialnost skupine, ki ji pripadajo)
5. Dvojno/večkratno izjemni (izstopajoči)
(učno nebogljeni, močna frustracija in jeza, razpoloženjske motnje, nagnjenost k plašnosti, nizka akademska samopodoba, ne vidijo sebe kot uspešne, ne vejo kam spadajo)
6. Avtonomni nadarjeni
(samozavestni, sprejemajo sami sebe, visoko cenijo svoje sposobnosti, optimistični, notranje motivirani, željni uveljavljanja, učenje ni nujno njihova najvišja prioriteta, sprejemajo napake in se iz njih učijo, toleranca in spoštovanje do drugih)
V primeru, da učenka/učenec ne izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz statusa, se le-ta začasno zamrzne.