V mesecu marcu sva se Maruša Mavrič in Manca Ozimič v okviru programa Erasmus+ udeležili sledenja na delovnem mestu v Turčiji (mesto Antalya).
V času od 9. do 15. marca 2025 sva nekaj časa preživeli v vrtcu Mimar Sinan Anaokulu, ki ga obiskujejo otroci stari 3-6 let. Posebnost njihovih vrtcev pa je predvsem ta, da nimajo jasličnih skupin. Vrtec je odprt od 8. do 17. ure, otroci pa se lahko vključujejo v dopoldansko, popoldansko ali celodnevno varstvo.
Njihov dan se prične s samostojnim prihodom v vrtec, saj starši otroke predajo pred vrtcem in vanj nimajo vstopa. Otroci se samostojno uredijo in poiščejo svojo igralnico, kjer jih pričaka vzgojiteljica, ki sama vodi oddelek. V njem je lahko največ 19 otrok. Po zajtrku sva opazovali dejavnosti, ki so jih pripravljale vzgojiteljice. Veliko je bilo rezanja s škarjami, barvanja in risanja z barvicami, čopiči, palčkami, pri čemer so otroci pokazali veliko spretnosti in natančnosti. Otroci svoje prstke razgibavajo z gnetenjem plastelina, risanjem različnih črt in oblik v pesek, peno in različne materiale. Uživali so predvsem v njihovih plesnih ritmih, prepevanju in deklamiranju. Presenečeni sva bili nad delovnimi zvezki, ki jih otroci že v vrtcu rešujejo skupaj z vzgojiteljico. Pogrešali pa sva malce več proste igre, bivanja na prostem in gibalnih minutk, saj so vodene dejavnosti potekale veliko časa. V skupine so vključeni tudi otroci s posebnimi potrebami, ki pa v okviru vrtca ne prejemajo nobene dodatne pomoči. Tudi gibalno oviran otrok ni imel spremljevalca. Pri različnih opravilih so mu pomagali srčni otroci, ki so zanj zelo lepo poskrbeli in pa vzgojiteljica. Med otroki je bilo najlepše začutili njihovo povezanost, sočutnost, skromnost in zadovoljnost s tem kar imajo.
Sledenje je bila nepozabna izkušnja, saj sva lahko nekaj časa preživeli v vrtcu z drugačno kulturo, navadami in običaji. V družbi nasmejanih, toplih in izredno gostoljubnih ljudi, sva življenje v njihovem vrtcu zares doživeli.
Maruša Mavrič in Manca Ozimič
