Motnje ali prizadetosti so lahko prirojene, lahko so posledica različnih bolezni ali pa so nastale zaradi poškodb pri nesrečah.
Motnje zelo variirajo, na osnovi ocene gibljivosti jih delimo v dve osnovni skupini:
a) lažja motnja v telesnem in gibalnem razvoju in kronična obolenja
b) težja motnja v telesnem in gibalnem razvoju
Nekatere specifične motnje, ki se kažejo v telesni in gibalni prizadetosti učencev:
– cerebralna paraliza: ni nalezljiva, ni napredujoča (razen zaradi staranja) a se tudi ne izboljšuje. Glede na čas nastanka je lahko predporodna ( pomanjkanje kisika, možganska krvavitev plodu, rdečke med nosečnostjo…), obporodna (zlasti nedonošenčki in porodi, kjer pride do zapletov) ter poporodna ( vnetje možganov, poporodne poškodbe). Povezana je z možgansko poškodbo področij, ki sodelujejo pri nadzoru gibanja in drže. Pogosto prizadene tudi senzorne sposobnosti, kognitivne funkcije in emocionalno odzivanje; pri visokem odstotku otrok se pojavljajo tudi slušni in vizualni primanjkljaji ter govorne in vedenjske motnje. Najpogostejša oblika cerebralne paralize je spastična oblika, za katero je značilen povišan tonus v mišicah.
– mišična distrofija je dedna bolezen, za katero je značilna progresivna oslabelost, povzročena z degeneracijo mišičnega tkiva. Najpogostejši obliki mišične distrofije sta Duchennova (ki praviloma prizadene le dečke) ter Beckerjeva, pri kateri je bolezen blažja.
– artritis je avtoimunska bolezen, ki povzroča vnetje sklepov, posledice pa so otekline, bolečina in postopno uničenje sklepa. Najprej prizadene male sklepe prstov; vnetje je običajno simetrično na obeh straneh telesa. Artritis se sicer najpogosteje pojavi po 25.letu, vendar lahko prizadene tudi otroke, predvsem deklice.
vir: Drago Žagar: Drugačni učenci, 2012, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta